Vesolje-SI » vesoljske misije

Vlada odobrila sredstva za izstrelitev satelita NEMO-HD

editors — Thu, 29 Nov 2018 19:08:53 +0000

Na današnji seji se je Vlada RS seznanila z informacijo o izvedbi projekta Izstrelitev satelita NEMO-HD ter odobrila financiranje projekta v višini 1,9 milijona evrov. Satelitske slike, ki bi jih zagotavljal satelit NEMO-HD, so dovolj velike ločljivosti, da bi kot dopolnjevalni element omogočale uporabo satelitskih podatkov pri izvajanju politik EU v skladu z obstoječo strategijo EU.

Namen satelita je tehnološka demonstracija interaktivnega daljinskega zaznavanja s kombinacijo multispektralne in video kamere visoke ločljivosti. Gre za nov koncept, ki z nadgrajevanjem standardnih rešitev omogoča razvoj specializiranih, nišnih aplikacij, ki jih uveljavljeni sateliti ne pokrivajo.

Slovenski satelit NEMO-HD bo dopolnjeval evropski sistem Copernicus s sateliti Sentinel v mikro-makro smislu in s tem zagotavljal lastni vir podatkov za potrebe kmetijstva, gozdarstva, urbanizma, transporta in ekologije v Sloveniji in drugih državah s podobnimi potrebami.

Izstrelitev satelita je pomembna tudi za Republiko Slovenijo kot državo, saj se bi s tem država vključila v krog držav, ki imajo delujoče satelite v vesolju. Za primerjavo: Slovenija v tem pogledu zaostaja za Republiko Češko za 40 let.

Več o satelitu si lahko preberete tukaj.

Vir: MGRT

Med predlogi novih vesoljskih misij tudi Theseus s slovenskimi znanstveniki

editors — Mon, 14 May 2018 10:46:34 +0000

Evropska vesoljska agencija (ESA) je izbrala tri predloge novih srednje velikih vesoljskih misij, med katerimi je tudi misija Theseus, v kateri sodelujejo slovenski raziskovalci z Univerze v Novi Gorici in Centra odličnosti Vesolje-si. Odločitev o končnem izboru misije je predvidena za leto 2021, začetek misije pa bo v letu 2032.

Znanstvena skupnost je na razpis za peto srednje veliko misijo poslala 25 predlogov, med katerimi so strokovnjaki ESA izbrali tri. Ti napredujejo v naslednjo fazo, v kateri bodo podrobneje analizirali predlog misije in naredili študijo izvedljivosti, je povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc, ki sodeluje v misiji Theseus.

Poleg Theseusa, ki je namenjen preučevanju t.i. tranzientov in zgodnjega vesolja, sta med izbranimi misijami še Spica in EnVision. Prva je namenjena proučevanju nastanka in razvoja galaksij, zvezd, planetov in življenja v vesolju, druga pa proučevanju geološke aktivnosti Venere.

Odločitev o izbrani misiji bo predvidoma sprejeta leta 2021, v veliki meri pa bo po besedah slovenske raziskovalke odvisna od tehnološke pripravljenosti, podpore nacionalnih vesoljskih agencij ter stroškov, ki za ESA ne smejo presegati 550 milijonov evrov.

Če bo Theseus uspešno prestal vse faze ter bo izbran, ga bodo leta 2032 izstrelili v nizko orbito okoli Zemlje, približno 600 km nad njenim površjem, in pričeli z zbiranjem podatkov.

Misija Theseus je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visoko-energijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama. Ti nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje, je pojasnila Gombočeva.

Z njihovim proučevanjem na velikih oddaljenostih, v zgodnjem vesolju, lahko po njenih besedah izvemo več o življenju in smrti prvih zvezd v vesolju. Izbruhe sevanja gama bo Theseus detektiral po celotnem nebu in do velikih oddaljenosti, torej vse do razdalj, na katerih vidimo vesolje tako, kot je bilo kmalu po svojem nastanku.

Poleg tega bo Theseus lahko izvajal sledilna opazovanja dogodkov gravitacijskih valov, ki jih zaznajo detektorji gravitacijskih valov na Zemlji, in natančno določil njihov položaj na nebu oz. galaksijo, v kateri so se zgodili.

V konzorciju Theseus je okoli 200 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Tajvana in Južne Afrike. Slovenski raziskovalci so vključeni preko dveh institucij.

Center odličnosti Vesolje-Si sodeluje pri razvoju tehnologije za satelitsko komunikacijo in s podporo z zemeljsko komunikacijsko postajo. Astrofiziki v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerziv Novi Gorici pa prispevajo k znanstveni definiciji misije s svojo dolgoletno ekspertizo na področju izbruhov sevanja gama.

Razpis za predloge misij predstavlja začetek postopka izbire nove misije v okviru programa ESA Cosmic Vision Science 2015-2025. Razvoj vesoljskih znanstvenih misij lahko namreč skupaj traja tudi več kot 20 let, zato ima ESA za zagotavljanje stabilnosti aktivnosti od začetnega koncepta misije do znanstvenih rezultatov poseben program za njihov razvoj, je še povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc.

Na razpisu znanstveniki predlagajo vrsto misije, njeno osnovno tehnično zasnovo, katere znanstvene cilje želijo z njo doseči in zakaj so ti pomembni. Misije se delijo v tri skupine glede na velikost oz. znanstvene cilje, predvidene stroške in čas, potreben za razvoj: majhne (S-class), srednje (M-class) in velike (L-class) misije.

Misija Theseus sodi med srednje velike misije. Dosedanje izbrane misije tega tipa so Solar Orbiter, Euclid, Plato in Ariel.

Več o misiji Theseus is lahko preberete tukaj.

vir: STA

Predavanje prof. dr. Antona Mavretiča: Petdeset leta dela v elektronski industriji in na univerzah v ZDA

editors — Wed, 02 Sep 2015 09:49:17 +0000

Napovedujemo predavanje akad. prof. dr. Antona Mavretiča z naslovom »Petdeset let dela v elektronski industriji in na univerzah v ZDA«, ki ga v petek, 4. 9. 2015, ob 11:00 v predavalnici MMD na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani organizirata IEEE in UL FE.

Prof. dr. Anton Mavretič nam bo predstavil svoje delo in v ZDA, kjer je preživel svojo celotno kariero. Pri tem bo izpostavil, v katerih vidikih se možnosti za študij, strokovno in raziskovalno delo, tehnološki razvoj in karierni napredek razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni doma v Sloveniji. Njegova zgodba bo razkrila tudi podrobnosti o sodelovanju z industrijo, prijavljanju patentov, zahtevah študentov po odličnih pedagogih in o sorodnih temah. Akad. prof. dr. Mavretič se veseli stika z obiskovalci, predvsem z mladimi, in od njih pričakuje spontano diskusijo.

Dr. Mavretič se je rodil leta 1934 na Boldražu pri Metliki v Beli krajini. V Ljubljani je študiral na Fakulteti za elektrotehniko, nato pa se je leta 1957 preselil v ZDA, kjer je diplomiral in leta 1968 tudi doktoriral. Zaposlil se je na MIT (Massachusetts Institute of Technology) v centru za raziskave vesolja. Med bogatim raziskovalnim delom je posebej odmevno načrtovanje enega od instrumentov na vesoljskem plovilu Voyager. Deloval je tudi na univerzi v Harvardu na centru za astrofiziko, od jeseni leta 1980 pa je bil profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo na Univerzi v Bostonu. Od upokojitve 1995 je še naprej dejaven tako v industriji kot tudi pri vrhunskih akademskih raziskavah. Je dopisni član SAZU, član Svetovnega slovenskega kongresa in prejemnik Srebrnega reda za zasluge Republike Slovenije. Njegov polni življenjepis je na voljo na naslovu http://www.sazu.si/o-sazu/clani/anton-mavretic.html.

Vljudno vabljeni!

Vir: http://www.ieee.si/component/content/article/143-predavanje-petdeset-leta-dela-v-elektronski-industriji-in-na-univerzah-v-zda