Burja v Vipavski dolini kot jo vidijo sateliti, prognostični modeli in ljudje
The bora wind in the Vipava valley as seen by satellites, prognostic models and people
APLIKACIJA: meteorologija
SODELUJOČA SREDNJA ŠOLA: Škofijska gimnazija Vipava
RAZISKOVALNA SKUPINA: Ana Čufer, Nika Obed, Mirjam Miletič, Andraž Jurinčič, Nejc Povšič, Rok Žorž, Izak Furlan, Robi Ferjančič, Erik Leban, Kristijan Zorn
MENTORJI: Sebastjan Mozetič, prof. fizike, Nadja Pregeljc, Vladimir Anžel, univ.dipl. inž. fizike, dr. Nedjeljka Žagar, dr. Gregor Skok, dr. Rahela Žabkar, Luka Honzak, prof. Jože Rakovec (vsi Fakulteta za matematiko in fiziko, in Center odličnosti Vesolje-SI), Vanja Blažica (FMF, Katedra za meteorologijo)
Plakat 1 in plakat 2, ki sta bila predstavljena na konferenci Small Satellites Systems and Services – The 4S Symposium v Portorožu od 4. do 8. junija 2012.
Projekt Burja v Vipavski dolini je raziskovalno-izobraževalni projekt meteorološke skupine Centra odličnosti Vesolje SI , ki jo sestavlja Katedra za meteorologijo FMF/UNI-LJ (meteo.fmf.uni-lj.si), in Škofijske gimnazije Vipava (http://www.sgv.si/).
Projekt se ukvarja z opazovanjem in napovedovanjem burje, najpomembnejšega intenzivnega vremenskega pojava v ozračju nad Slovenijo. Burja močno vpliva na življenje ljudi, promet in gospodarstvo v Vipavski dolini. Osnovna in tudi najbolj znana lastnost burje je sunkovitost. Sunki burje so posledica procesov, ki se razvijajo pod določenimi pogoji v toku zraka preko hribov, torej so najbolj intenzivne in pomembne lastnosti burje, ki jih želimo izmeriti in razumeti, v smeri pravokotno na orografijo. Takšnih meritev v Vipavski dolini do sedaj še ni bilo.
V okviru projekta so bile opravljene enkratne meritve burje v Vipavski dolini v smeri pravokotni na orografijo med januarjem in aprilom 2012. Te meritve omogočajo opis in pripomorejo k razumevanju prostorsko-časovnih lastnosti burje. Še posebej pomembna je uporaba meritev za razumevanje pomanjkljivosti modelov za napovedovanje in njihove izboljšave. Meritve so bile primerjane tudi z že obstoječimi meritvami v smeri doline (meritve DARS vzdolž hitre ceste). Projekt je sestavljen iz 5 podprojektov, kot je prikazano na sliki 1.
Slika 1: Faze raziskovalnega dela.
V idealnem primeru bi želeli hitrosti burje meriti s pomočjo satelitov, žal pa satelitskih meritev vetra nad kopnim zaenkrat ni. Namesto tega sateliti opazujejo oblake, tako lahko na satelitskih posnetkih opazujemo razvoj oblačnosti ob burji. Dva primera oblačnosti v situaciji z burjo na Jadranu sta prikazana na slikah 2 in 3 za poletno burjo julija 2010. V primeru 17. julija 2010 (Slika 2) vidimo številne posamezne oblake, ki so se razvili nad vrhovi hribov vključno z Vipavsko dolino. Nastanek oblakov okoli vrha hriba je povezan z dviganjem zraka, ko se ta približuje vrhu hriba. V Vipavski dolini takšnemu oblaku rečejo kapa, če je bolj razvit v horizontalni smeri pa zastava.
Slika 2: Satelitski posnetek senzorja MODIS dne 17. julija 2010.
Satelitska slika 18. julija 2010 (Slika 3) pove, da se burja krepi, ker je celotna privetrna stran orografije pod oblaki. Rob oblačnega sloja približno na vrhu Dinarskega gorstva je zelo jasen in ustreza točki, v kateri se zrak začne spuščati. V okviru projekta so dijaki opazovali razvoj oblačnosti v Vipavski dolini in ga dokumentirali s fotoaparati, posnetke pa so pozneje primerjali z dostopnimi satelitskimi slikami.
Slika 2: Satelitski posnetek senzorja MODIS dne 18. julija 2010.
Na spodjih dveh povezavah si lahko pogledate še:
– posnetek postavitve novih anemometrov (L. Honzak, G. Skok, FMF)
– film o burji (dijaki)