Letos avgusta se je na Blejskem jezeru prekomerno razmnožila zlato rjava planktonska alga Dinobryon sertularia, kar je zaznal tudi satelit Sentinel 2. Razraščanje alg v jezeru je razvidno iz vegetacijskega indeksa NDVI (ang. Normalised Difference Vegetation Index), ki temelji na razmerju med vrednostmi odbojnosti svetlobe v rdečem in bližnjem infrardečem delu spektra. Temnejša kot je barva jezera, večja je količina alg v vodi.
Posnetki satelita Sentinel 2 razkrivajo obseg požara, ki je 21. avgusta 2019 zajel gozd v okolici Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju v občini Miren-Kostanjevica na Krasu. Spodaj je primerjava posnetkov pred (19. 8. 2019) in po požaru (27. 8. 2019). Požarišče je bolj kot iz posnetkov v območju vidne svetlobe razvidno iz kombinacije posnetkov v bližnji infrardeči (NIR) in kratkovalovni infrardeči svetlobi (SWIR).
Satelitski posnetek območja požara zajet v vidni svetlobi pred (18.8.2019) in po požaru (27.8.2019).
Satelitski posnetek območja požara zajet v kratkovalovni infrardeči svetlobi pred (18.8.2019) in po požaru (27.8.2019). Na desni sliki so bele lise oblaki, temno zelene lise njihove sence, območje, ki ga je zajel požar, pa je obarvano rjavo.
11. julija 2019 je podjetju Arianespace po 14 zaporednih uspešnih poletih spodletel poizkus 15. izstrelitve rakete Vega, ki naj bi v Zemljino orbito ponesla satelit Združenih arabskih emiratov Falcon Eye 1. Dokler ne bo zaključena preiskava in odkrit vzrok neuspele izstrelitve, so vsi nadaljnji poleti rakete Vega zadržani, tudi izstrelitev mikro satelita NEMO-HD, ki je bila sicer predvidena za začetek septembra 2019.
Direktor Centra odličnosti VESOLJE-SI prof. Tomaž Rodič je danes podpisal pogodbo z Arianespace za izstrelitev prvega slovenskega mikrosatelita NEMO-HD. Izstrelitev sofinancira Republika Slovenija.
Foto: MGRT
Na današnji seji se je Vlada RS seznanila z informacijo o izvedbi projekta Izstrelitev satelita NEMO-HD ter odobrila financiranje projekta v višini 1,9 milijona evrov. Satelitske slike, ki bi jih zagotavljal satelit NEMO-HD, so dovolj velike ločljivosti, da bi kot dopolnjevalni element omogočale uporabo satelitskih podatkov pri izvajanju politik EU v skladu z obstoječo strategijo EU.
Namen satelita je tehnološka demonstracija interaktivnega daljinskega zaznavanja s kombinacijo multispektralne in video kamere visoke ločljivosti. Gre za nov koncept, ki z nadgrajevanjem standardnih rešitev omogoča razvoj specializiranih, nišnih aplikacij, ki jih uveljavljeni sateliti ne pokrivajo.
Slovenski satelit NEMO-HD bo dopolnjeval evropski sistem Copernicus s sateliti Sentinel v mikro-makro smislu in s tem zagotavljal lastni vir podatkov za potrebe kmetijstva, gozdarstva, urbanizma, transporta in ekologije v Sloveniji in drugih državah s podobnimi potrebami.
Izstrelitev satelita je pomembna tudi za Republiko Slovenijo kot državo, saj se bi s tem država vključila v krog držav, ki imajo delujoče satelite v vesolju. Za primerjavo: Slovenija v tem pogledu zaostaja za Republiko Češko za 40 let.
Več o satelitu si lahko preberete tukaj.
Vir: MGRT
Na 2. sejmu inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future v Celju se v okviru interaktivne predstavitve Ministrstva za javno upravo RS predstavlja tudi prvi slovenski mikrosatelit NEMO-HD. Več o satelitu si lahko preberete na naši spletni strani, ali pa nas obišče na sejmu.
Festival uporabe invazivnih rastlin je na Stritarjevi ulici v Ljubljani potekal v sredo, 10. oktobra, med 9. in 18. uro.
Obiskovalci so se seznanili z invazivnimi tujerodnimi rastlinami ter načini, kako jih prepoznati, odstraniti in predelati. Pridružili so se izdelovanju tipografskega plakata, barvanju tekstila, ustvarjanju z materiali iz invazivnih rastlin ter drugim zanimivim aktivnostim, namenjenim tako otrokom kot tudi odraslim. Center odličnosti VESOLJE-SI je predstavil možnost zaznavanja rastišč tujerodnih rastlin z uporabo daljinskega zaznavanje.
Festival je bil organiziran v okviru evropskega projekta APPLAUSE, od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev, ki naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva, kar sodi v kontekst pametnih rešitev.
Dne 22. avgusta je Evropska vesoljska agencija izstrelila Aeolus, prvi satelit za globalno merjenje profilov vetra iz vesolja.
Aeolus je v vesolje ponesel instrument Aladin, ki na principu Dopplerskega lidarja zaznava gibanje molekul zraka in delcev v atmosferi od tal do približno 30 km višine.
V misijo Aeolus, odobreno leta 1999, so sodelavci Katedre za meteorologijo UL-FMF in CO Vesolje-SI vpeti že od leta 2000. Leta 2005 je Svetovna meteorološka organizacija nagradila naš članek o potencialnem vplivu meritev vetra Aeolusa z letno nagrado za mlade raziskovalce. V preteklih nekaj letih smo razvili sistem za napovedovanje vremena nad Evropo in severnim Atlantikom, s katerim smo kot prvi pokazali potencijalni vpliv meritev Aeolusa na izboljšanje kvalitete napovedi v prognostičnem modelu za omejeno območje.
Čeprav je Aeolus narejen za potrebe globalnih prognostičnih modelov, bodo njegove meritve v kratkem uporabljene v večini prognostičnih modelov v Evropi.
Opis misije in sodelovanja slovenskih raziskovalcev v misiji je v pripetem dokumentu.
Misijo lahko spremljate na https://www.esa.int/Our_Activities/Observing_the_Earth/Aeolus
Popularizacijski video: https://www.esa.int/spaceinvideos/Videos/2018/08/Why_measure_wind
Povezave na posnetek izstrelitve:
https://www.esa.int/spaceinvideos/Videos/2018/08/Revisit_the_Aeolus_launch
https://www.esa.int/spaceinvideos/Videos/2018/08/Aeolus_liftoff_replay
Priponka: Aeolus_21Aug2018
Na Zemeljski postaji Barje so nas danes obiskali ustvarjalci oddaje Prvi na obisku. Pogovarjali smo se o tem, kaj se skriva pod balonom, ki stoji na P+R Barje v Ljubljani, o našem satelitu NEMO-HD ter o ostalih projektih Centra odličnosti Vesolje-SI.
Pogovoru lahko prisluhnete tukaj.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je izbrala tri predloge novih srednje velikih vesoljskih misij, med katerimi je tudi misija Theseus, v kateri sodelujejo slovenski raziskovalci z Univerze v Novi Gorici in Centra odličnosti Vesolje-si. Odločitev o končnem izboru misije je predvidena za leto 2021, začetek misije pa bo v letu 2032.
Znanstvena skupnost je na razpis za peto srednje veliko misijo poslala 25 predlogov, med katerimi so strokovnjaki ESA izbrali tri. Ti napredujejo v naslednjo fazo, v kateri bodo podrobneje analizirali predlog misije in naredili študijo izvedljivosti, je povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc, ki sodeluje v misiji Theseus.
Poleg Theseusa, ki je namenjen preučevanju t.i. tranzientov in zgodnjega vesolja, sta med izbranimi misijami še Spica in EnVision. Prva je namenjena proučevanju nastanka in razvoja galaksij, zvezd, planetov in življenja v vesolju, druga pa proučevanju geološke aktivnosti Venere.
Odločitev o izbrani misiji bo predvidoma sprejeta leta 2021, v veliki meri pa bo po besedah slovenske raziskovalke odvisna od tehnološke pripravljenosti, podpore nacionalnih vesoljskih agencij ter stroškov, ki za ESA ne smejo presegati 550 milijonov evrov.
Če bo Theseus uspešno prestal vse faze ter bo izbran, ga bodo leta 2032 izstrelili v nizko orbito okoli Zemlje, približno 600 km nad njenim površjem, in pričeli z zbiranjem podatkov.
Misija Theseus je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visoko-energijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama. Ti nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje, je pojasnila Gombočeva.
Z njihovim proučevanjem na velikih oddaljenostih, v zgodnjem vesolju, lahko po njenih besedah izvemo več o življenju in smrti prvih zvezd v vesolju. Izbruhe sevanja gama bo Theseus detektiral po celotnem nebu in do velikih oddaljenosti, torej vse do razdalj, na katerih vidimo vesolje tako, kot je bilo kmalu po svojem nastanku.
Poleg tega bo Theseus lahko izvajal sledilna opazovanja dogodkov gravitacijskih valov, ki jih zaznajo detektorji gravitacijskih valov na Zemlji, in natančno določil njihov položaj na nebu oz. galaksijo, v kateri so se zgodili.
V konzorciju Theseus je okoli 200 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Tajvana in Južne Afrike. Slovenski raziskovalci so vključeni preko dveh institucij.
Center odličnosti Vesolje-Si sodeluje pri razvoju tehnologije za satelitsko komunikacijo in s podporo z zemeljsko komunikacijsko postajo. Astrofiziki v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerziv Novi Gorici pa prispevajo k znanstveni definiciji misije s svojo dolgoletno ekspertizo na področju izbruhov sevanja gama.
Razpis za predloge misij predstavlja začetek postopka izbire nove misije v okviru programa ESA Cosmic Vision Science 2015-2025. Razvoj vesoljskih znanstvenih misij lahko namreč skupaj traja tudi več kot 20 let, zato ima ESA za zagotavljanje stabilnosti aktivnosti od začetnega koncepta misije do znanstvenih rezultatov poseben program za njihov razvoj, je še povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc.
Na razpisu znanstveniki predlagajo vrsto misije, njeno osnovno tehnično zasnovo, katere znanstvene cilje želijo z njo doseči in zakaj so ti pomembni. Misije se delijo v tri skupine glede na velikost oz. znanstvene cilje, predvidene stroške in čas, potreben za razvoj: majhne (S-class), srednje (M-class) in velike (L-class) misije.
Misija Theseus sodi med srednje velike misije. Dosedanje izbrane misije tega tipa so Solar Orbiter, Euclid, Plato in Ariel.
Več o misiji Theseus is lahko preberete tukaj.
vir: STA