Na 2. sejmu inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future v Celju se v okviru interaktivne predstavitve Ministrstva za javno upravo RS predstavlja tudi prvi slovenski mikrosatelit NEMO-HD. Več o satelitu si lahko preberete na naši spletni strani, ali pa nas obišče na sejmu.
Festival uporabe invazivnih rastlin je na Stritarjevi ulici v Ljubljani potekal v sredo, 10. oktobra, med 9. in 18. uro.
Obiskovalci so se seznanili z invazivnimi tujerodnimi rastlinami ter načini, kako jih prepoznati, odstraniti in predelati. Pridružili so se izdelovanju tipografskega plakata, barvanju tekstila, ustvarjanju z materiali iz invazivnih rastlin ter drugim zanimivim aktivnostim, namenjenim tako otrokom kot tudi odraslim. Center odličnosti VESOLJE-SI je predstavil možnost zaznavanja rastišč tujerodnih rastlin z uporabo daljinskega zaznavanje.
Festival je bil organiziran v okviru evropskega projekta APPLAUSE, od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev, ki naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva, kar sodi v kontekst pametnih rešitev.
Dne 22. avgusta je Evropska vesoljska agencija izstrelila Aeolus, prvi satelit za globalno merjenje profilov vetra iz vesolja.
Aeolus je v vesolje ponesel instrument Aladin, ki na principu Dopplerskega lidarja zaznava gibanje molekul zraka in delcev v atmosferi od tal do približno 30 km višine.
V misijo Aeolus, odobreno leta 1999, so sodelavci Katedre za meteorologijo UL-FMF in CO Vesolje-SI vpeti že od leta 2000. Leta 2005 je Svetovna meteorološka organizacija nagradila naš članek o potencialnem vplivu meritev vetra Aeolusa z letno nagrado za mlade raziskovalce. V preteklih nekaj letih smo razvili sistem za napovedovanje vremena nad Evropo in severnim Atlantikom, s katerim smo kot prvi pokazali potencijalni vpliv meritev Aeolusa na izboljšanje kvalitete napovedi v prognostičnem modelu za omejeno območje.
Čeprav je Aeolus narejen za potrebe globalnih prognostičnih modelov, bodo njegove meritve v kratkem uporabljene v večini prognostičnih modelov v Evropi.
Opis misije in sodelovanja slovenskih raziskovalcev v misiji je v pripetem dokumentu.
Misijo lahko spremljate na https://www.esa.int/Our_Activities/Observing_the_Earth/Aeolus
Popularizacijski video: https://www.esa.int/spaceinvideos/Videos/2018/08/Why_measure_wind
Povezave na posnetek izstrelitve:
https://www.esa.int/spaceinvideos/Videos/2018/08/Revisit_the_Aeolus_launch
https://www.esa.int/spaceinvideos/Videos/2018/08/Aeolus_liftoff_replay
Priponka: Aeolus_21Aug2018
Na Zemeljski postaji Barje so nas danes obiskali ustvarjalci oddaje Prvi na obisku. Pogovarjali smo se o tem, kaj se skriva pod balonom, ki stoji na P+R Barje v Ljubljani, o našem satelitu NEMO-HD ter o ostalih projektih Centra odličnosti Vesolje-SI.
Pogovoru lahko prisluhnete tukaj.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je izbrala tri predloge novih srednje velikih vesoljskih misij, med katerimi je tudi misija Theseus, v kateri sodelujejo slovenski raziskovalci z Univerze v Novi Gorici in Centra odličnosti Vesolje-si. Odločitev o končnem izboru misije je predvidena za leto 2021, začetek misije pa bo v letu 2032.
Znanstvena skupnost je na razpis za peto srednje veliko misijo poslala 25 predlogov, med katerimi so strokovnjaki ESA izbrali tri. Ti napredujejo v naslednjo fazo, v kateri bodo podrobneje analizirali predlog misije in naredili študijo izvedljivosti, je povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc, ki sodeluje v misiji Theseus.
Poleg Theseusa, ki je namenjen preučevanju t.i. tranzientov in zgodnjega vesolja, sta med izbranimi misijami še Spica in EnVision. Prva je namenjena proučevanju nastanka in razvoja galaksij, zvezd, planetov in življenja v vesolju, druga pa proučevanju geološke aktivnosti Venere.
Odločitev o izbrani misiji bo predvidoma sprejeta leta 2021, v veliki meri pa bo po besedah slovenske raziskovalke odvisna od tehnološke pripravljenosti, podpore nacionalnih vesoljskih agencij ter stroškov, ki za ESA ne smejo presegati 550 milijonov evrov.
Če bo Theseus uspešno prestal vse faze ter bo izbran, ga bodo leta 2032 izstrelili v nizko orbito okoli Zemlje, približno 600 km nad njenim površjem, in pričeli z zbiranjem podatkov.
Misija Theseus je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visoko-energijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama. Ti nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje, je pojasnila Gombočeva.
Z njihovim proučevanjem na velikih oddaljenostih, v zgodnjem vesolju, lahko po njenih besedah izvemo več o življenju in smrti prvih zvezd v vesolju. Izbruhe sevanja gama bo Theseus detektiral po celotnem nebu in do velikih oddaljenosti, torej vse do razdalj, na katerih vidimo vesolje tako, kot je bilo kmalu po svojem nastanku.
Poleg tega bo Theseus lahko izvajal sledilna opazovanja dogodkov gravitacijskih valov, ki jih zaznajo detektorji gravitacijskih valov na Zemlji, in natančno določil njihov položaj na nebu oz. galaksijo, v kateri so se zgodili.
V konzorciju Theseus je okoli 200 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Tajvana in Južne Afrike. Slovenski raziskovalci so vključeni preko dveh institucij.
Center odličnosti Vesolje-Si sodeluje pri razvoju tehnologije za satelitsko komunikacijo in s podporo z zemeljsko komunikacijsko postajo. Astrofiziki v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerziv Novi Gorici pa prispevajo k znanstveni definiciji misije s svojo dolgoletno ekspertizo na področju izbruhov sevanja gama.
Razpis za predloge misij predstavlja začetek postopka izbire nove misije v okviru programa ESA Cosmic Vision Science 2015-2025. Razvoj vesoljskih znanstvenih misij lahko namreč skupaj traja tudi več kot 20 let, zato ima ESA za zagotavljanje stabilnosti aktivnosti od začetnega koncepta misije do znanstvenih rezultatov poseben program za njihov razvoj, je še povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc.
Na razpisu znanstveniki predlagajo vrsto misije, njeno osnovno tehnično zasnovo, katere znanstvene cilje želijo z njo doseči in zakaj so ti pomembni. Misije se delijo v tri skupine glede na velikost oz. znanstvene cilje, predvidene stroške in čas, potreben za razvoj: majhne (S-class), srednje (M-class) in velike (L-class) misije.
Misija Theseus sodi med srednje velike misije. Dosedanje izbrane misije tega tipa so Solar Orbiter, Euclid, Plato in Ariel.
Več o misiji Theseus is lahko preberete tukaj.
vir: STA
Časnik Delo je v članku, ki je bil objavljen 20.4.2018, predstavil zemeljsko postajo ter ostale aktivnosti Centra odličnosti Vesolje-SI. Cilj Centra odličnosti je postati vodilni dobavitelj zemeljskih postaj novim globalnim mrežam. Članek si lahko preberete tukaj.
Mednarodno konferenco »Vesoljske tehnologije za digitalno ekonomijo«, ki je potekala dne 19. aprila 2018 v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju, so pripravili Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, javna agencija SPIRIT Slovenija, Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji ter ruski državni korporaciji za vesoljske aktivnosti »Roscosmos« in »URSC« (United Rocket and Space Corporation). Poleg slovenskih ministrov g. Počivalška in g. Koprivnikarja ter ruskega ministra za zveze in množične komunikacije g. Nikiforova ter visokih predstavnikov ruskih, evropskih in slovenskih organizacij in podjetij, ki se ukvarjajo z vesoljskimi tehnologijami in aplikacijami, je na konferenci spregovoril tudi direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, prof. dr. Tomaž Rodič.
Aktivnosti s področja vesoljskih tehnologij, podprte z digitalno ekonomijo, prispevajo k sektorskim politikam, omogočajo odgovore na družbene spremembe, učinkovito prispevajo k pametni rasti in konkurenčnosti globalnega gospodarstva ter ustvarjanju delovnih mest. Konferenca je bila namenjena oblikovanju močnega ekosistema za razvoj vesoljskih tehnologij, izmenjavi poslovnih praks in povečanju priložnosti za nadaljnji razvoj »Nove ekonomije« in »Novega vesolja«.
Herman Potočnik Noordung Space Center
Evropski projekt Mestne občine Ljubljana APPLAUSE (Alien PLAnt SpEcies ) – from harmful to useful with citizens’ led activities /od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev, katerega partner je tudi Center odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije, je bil na razpisu pobude Urban Innovative Actions (UIA) v tematskem sklopu krožno gospodarstvo, 10. oktobra 2017 v Bruslju v sklopu Evropskega tedna regij in mest med 206 projektnih prijavami izbran za financiranje.
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva.
Te rastline pri nas trenutno kompostiramo ali sežigamo. V pilotnem projektu predelave v papir na polindustrijskem nivoju je Mestna občina Ljubljana skupaj s partnerji že dokazala, da je invazivne tujerodne rastline mogoče uporabiti tudi v druge koristne namene.
Predlagani sistem ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter treh principih delovanja:
»Naredi sam«,
»Predelaj z nami« in
»Oddaj v zbirnem centru«.
Prijavitelj projekta je Mestna občina Ljubljana. Več si lahko preberete na njihovi spletni strani.
Poleg Mestne občine Ljubljana in Centra odličnosti VESOLJE-SI v projektu sodelujejo še: javno podjetje Snaga, Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta – Oddelki za biologijo, agronomijo, lesarstvo in gozdarstvo); Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta (Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje), Institut Jožef Stefan, Inštitut za celulozo in papir, Kemijski inštitut, Tisa d. o. o., GDi GISDATA d. o. o., društvo Trajna in Zavod tipoRenesansa.
Vloga Centra odličnosti VESOLJE-SI je izdelava sistema za opazovanje invazivnih rastlinskih vrst, ki bo temeljil naprostodostodostopnih letalskih in satelitskih posnetkih.
Ocenjena vrednost projekta APPLAUSE je 5.202.590 EUR upravičenih stroškov, sofinanciranje iz EU sredstev znaša 4.162.072 EUR. Projekt bo trajal 3 leta. Izvajal se bo od 1. novembra 2017 do 31. oktobra 2020.
V torek, 6. junija 2017, je bila v evropskem parlamentu v Bruslju slovesna uradna otvoritev t.i. Copernicus Relay Centrov, lokalnih predstavništev programa Kopernik, ter Kopernik akademije. Na dogodku se je zbralo več kot 300 predstavnikov industrije in raziskovalnih organizacij, ki se širom Evrope ukvarjajo z daljinskim opazovanjem Zemlje. Namen lokalnih predstavništev je povezovanje evropske komisije s končnimi uporabniki programa Kopernik, medtem ko je akademija usmerjena predvsem v izobraževanje potencialnih uporabnikov podatkov programa Kopernik.
V imenu Centra odličnosti Vesolje-SI, ki ga je evropska komisija izbrala za slovenskega predstavnika programa Kopernik (angl. Copernicus Relay Slovenia), se je dogodka udeležil direktor prof. Tomaž Rodič. Kot predstavnik programa Kopernik ima center ključno vlogo pri ozaveščanju o prednostih in koristih programa predvsem za prebivalce in podjetja ter pri spodbujanju njegove vsakdanje uporabe.
Več na: https://copernicus.eu/news/successful-welcome-new-era-copernicus
CO Vesolje-SI se je 16. marca 2017 udeležil Kick-off konference projektnih partnerjev projeta DriDanube (Drought risk in Danube region), ki je potekala v Ljubljani.
Na dogodku so bili predstavljeni glavni izdelki in pričakovani rezultati projekta. Namen srečanja je bilo tudi spoznavanje in povezovanje z ostalimi partnerji ter razprava med deležniki iz celotnega območja projekta, strokovnjaki s področja preučevanja suše, upravljalci vodnih virov, znanstveniki in predstavniki oblasti.
Poleg srečanj med partnerji in razprave na temo projekta je bilo v okviru dogodka organizirano tudi neformalno druženje v obliki turističnega ogleda mestnega jedra Ljubljane in večerje. Slovenski center odličnosti za vesoljsko znanosti in tehnologijo Vesolje-SI je za zainteresirane udeležence dogodka organiziral ogled mobilne zemeljske postaje za komunikacije s širokim spektrom akademskih in komercialnih satelitov, nameščene na obrobju Ljubljane, ter razvojnega laboratorija. V slednjem so si obiskovalci ogledali tudi termalno vakuumsko komoro, namenjeno testiranju malih satelitov in satelitskih komponent v simuliranem okolju, kakršnemu bodo izpostavljeni v vesolju.
Več o DriDanube projektu si lahko preberete na spletni strani projekta: http://www.interreg-danube.eu/approved-projects/dridanube
