Zaradi dolgotrajnega močnega deževja so vodotoki v sredini novembra močno narasli, nekaj rek je tudi poplavljalo. Objavljamo časovno vrsto radarskih posnetkov poplav v okolici Zlatoličja na Štajerskem, kjer je reka Drava 17. in 18. novembra prestopila svoje bregove. Radarski posnetki, ki jih je posnel satelit Sentinel 1, so za razliko od optičnih posnetkov neodvisni od vremena in svetlobnih pogojev, kar pomeni, da posnetek Zemljinega površja lahko naredimo tudi, ko območje prekrivajo oblaki ali ponoči.
Letos avgusta se je na Blejskem jezeru prekomerno razmnožila zlato rjava planktonska alga Dinobryon sertularia, kar je zaznal tudi satelit Sentinel 2. Razraščanje alg v jezeru je razvidno iz vegetacijskega indeksa NDVI (ang. Normalised Difference Vegetation Index), ki temelji na razmerju med vrednostmi odbojnosti svetlobe v rdečem in bližnjem infrardečem delu spektra. Temnejša kot je barva jezera, večja je količina alg v vodi.
Posnetki satelita Sentinel 2 razkrivajo obseg požara, ki je 21. avgusta 2019 zajel gozd v okolici Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju v občini Miren-Kostanjevica na Krasu. Spodaj je primerjava posnetkov pred (19. 8. 2019) in po požaru (27. 8. 2019). Požarišče je bolj kot iz posnetkov v območju vidne svetlobe razvidno iz kombinacije posnetkov v bližnji infrardeči (NIR) in kratkovalovni infrardeči svetlobi (SWIR).
Satelitski posnetek območja požara zajet v vidni svetlobi pred (18.8.2019) in po požaru (27.8.2019).
Satelitski posnetek območja požara zajet v kratkovalovni infrardeči svetlobi pred (18.8.2019) in po požaru (27.8.2019). Na desni sliki so bele lise oblaki, temno zelene lise njihove sence, območje, ki ga je zajel požar, pa je obarvano rjavo.
11. julija 2019 je podjetju Arianespace po 14 zaporednih uspešnih poletih spodletel poizkus 15. izstrelitve rakete Vega, ki naj bi v Zemljino orbito ponesla satelit Združenih arabskih emiratov Falcon Eye 1. Dokler ne bo zaključena preiskava in odkrit vzrok neuspele izstrelitve, so vsi nadaljnji poleti rakete Vega zadržani, tudi izstrelitev mikro satelita NEMO-HD, ki je bila sicer predvidena za začetek septembra 2019.
Direktor Centra odličnosti VESOLJE-SI prof. Tomaž Rodič je danes podpisal pogodbo z Arianespace za izstrelitev prvega slovenskega mikrosatelita NEMO-HD. Izstrelitev sofinancira Republika Slovenija.
Na današnji seji se je Vlada RS seznanila z informacijo o izvedbi projekta Izstrelitev satelita NEMO-HD ter odobrila financiranje projekta v višini 1,9 milijona evrov. Satelitske slike, ki bi jih zagotavljal satelit NEMO-HD, so dovolj velike ločljivosti, da bi kot dopolnjevalni element omogočale uporabo satelitskih podatkov pri izvajanju politik EU v skladu z obstoječo strategijo EU.
Namen satelita je tehnološka demonstracija interaktivnega daljinskega zaznavanja s kombinacijo multispektralne in video kamere visoke ločljivosti. Gre za nov koncept, ki z nadgrajevanjem standardnih rešitev omogoča razvoj specializiranih, nišnih aplikacij, ki jih uveljavljeni sateliti ne pokrivajo.
Slovenski satelit NEMO-HD bo dopolnjeval evropski sistem Copernicus s sateliti Sentinel v mikro-makro smislu in s tem zagotavljal lastni vir podatkov za potrebe kmetijstva, gozdarstva, urbanizma, transporta in ekologije v Sloveniji in drugih državah s podobnimi potrebami.
Izstrelitev satelita je pomembna tudi za Republiko Slovenijo kot državo, saj se bi s tem država vključila v krog držav, ki imajo delujoče satelite v vesolju. Za primerjavo: Slovenija v tem pogledu zaostaja za Republiko Češko za 40 let.
Na 2. sejmu inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future v Celju se v okviru interaktivne predstavitve Ministrstva za javno upravo RS predstavlja tudi prvi slovenski mikrosatelit NEMO-HD. Več o satelitu si lahko preberete na naši spletni strani, ali pa nas obišče na sejmu.
Festival uporabe invazivnih rastlin je na Stritarjevi ulici v Ljubljani potekal v sredo, 10. oktobra, med 9. in 18. uro.
Obiskovalci so se seznanili z invazivnimi tujerodnimi rastlinami ter načini, kako jih prepoznati, odstraniti in predelati. Pridružili so se izdelovanju tipografskega plakata, barvanju tekstila, ustvarjanju z materiali iz invazivnih rastlin ter drugim zanimivim aktivnostim, namenjenim tako otrokom kot tudi odraslim. Center odličnosti VESOLJE-SI je predstavil možnost zaznavanja rastišč tujerodnih rastlin z uporabo daljinskega zaznavanje.
Festival je bil organiziran v okviru evropskega projekta APPLAUSE, od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev, ki naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva, kar sodi v kontekst pametnih rešitev.
Dne 22. avgusta je Evropska vesoljska agencija izstrelila Aeolus, prvi satelit za globalno merjenje profilov vetra iz vesolja.
Aeolus je v vesolje ponesel instrument Aladin, ki na principu Dopplerskega lidarja zaznava gibanje molekul zraka in delcev v atmosferi od tal do približno 30 km višine.
V misijo Aeolus, odobreno leta 1999, so sodelavci Katedre za meteorologijo UL-FMF in CO Vesolje-SI vpeti že od leta 2000. Leta 2005 je Svetovna meteorološka organizacija nagradila naš članek o potencialnem vplivu meritev vetra Aeolusa z letno nagrado za mlade raziskovalce. V preteklih nekaj letih smo razvili sistem za napovedovanje vremena nad Evropo in severnim Atlantikom, s katerim smo kot prvi pokazali potencijalni vpliv meritev Aeolusa na izboljšanje kvalitete napovedi v prognostičnem modelu za omejeno območje.
Čeprav je Aeolus narejen za potrebe globalnih prognostičnih modelov, bodo njegove meritve v kratkem uporabljene v večini prognostičnih modelov v Evropi.
Opis misije in sodelovanja slovenskih raziskovalcev v misiji je v pripetem dokumentu.
