Minila sta prva dva meseca od izstrelitve satelita NEMO-HD z raketo Vega v s soncem sočasno polarno orbito na višini 515 km, na kateri bo NEMO-HD konec tega tedna že tisočič obkrožil Zemljo.
Center odličnosti Vesolje-SI je v tem času uspešno izvedel dve tretjini načrtovanih aktivnosti za zagon satelita v vesolju. Vsi vitalni podsistemi dobro delujejo, kar pomeni, da je satelit uspešno prestal dinamične obremenitve med izstrelitvijo ter prvih tisoč termomehanskih obremenitvenih ciklov v orbiti. Čeprav bo zagon satelita predvidoma končan v decembru 2020 in bomo prihodnje leto pričeli z izvajanjem tehnoloških demonstracij, pa nam je že uspelo posneti prve video in večspektralne posnetke Zemlje iz vesolja.
Kako je potekal zagon satelita v prvih dveh mesecih in kako so nastali prvi posnetki, si preberite tukaj.
Večspektralni RGB posnetek Železnikov in Selške doline, ki ga je NEMO-HD posnel 14. 10. 2020
Danes ob 3:51:10 po srednjeevropskem poletnem času je raketa Vega uspešno ponesla v vesolje 53 satelitov, med njimi tudi prvi slovenski mikrosatelit NEMO-HD, ki se je od rakete v svojo orbito odcepil 40 minut po vzletu. V dopoldanskem času smo z njim uspešno vzpostavili prvi kontakt.
Po včerajšnji uspešni izstrelitvi Ariane 5 je izstrelitev Vege VV16 z našim NEMO-HD na krovu napovedana za 1. 9. 2020 po lokalnem času v Francoski Gvajani oziroma 2. 9. 2020 ob 3:51 po srednjeevropskem poletnem času.
Z današnjo tehnologijo za opazovanje Zemlje je mogoče prepoznati in ločevati različne rastlinske vrste. Ta tehnologija nam omogoča pogoste in natančne meritve, ki nam pomagajo pri sistematičnem nadzoru in spremljanju invazivnih tujerodnih vrst. S tem se ukvarjamo v projektu Applause. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Zaradi neugodnih vetrov v višjih zračnih plasteh nad gvajanskim vesoljskim centrom CSG je bila izstrelitev Vega VV16, ki je bila prvotno predvidena za 18. junij 2020, kljub pripravljenosti rakete in vseh 53 satelitov na krovu, vključno s slovenskim mikrosatelitom NEMO-HD, večkrat preložena. Naslednji poskus izstrelitve je načrtovan od 17. avgust dalje.
Tudi zadnji dan tega izstrelitvenega okna je vreme preprečilo polet rakete Vega s slovenskima satelitoma NEMO-HD in Trisat. Iz Francoske Gvajane se je oglasil Tomaž Rodič:
Dve uri pred predvideno izstrelitvijo smo še upali na upešen izid. A smo pri vodji misije Vega VV16 Thierryju Willmartu vseeno preverili, kakšen je scenarij ob morebitni ponovni preložitvi:
Res škoda. Včeraj se je zdelo, da bomo imeli lepo priložnost. Teklo je
zelo gladko vse do 40 minut pred izstrelitvijo, ko se je pokazala rdeča
luč. Višinski vetrovi so bili zopet premočni. To noč bomo poskusili še
enkrat. Smo pa v stiski s časom. Raketa in tovor s sateliti sta že
predolgo v stanju pripravljenosti. Če to noč ne uspe, jih bo treba
odpreti in servisirati. To pa bo zamudno.
Nocoj bo nov poskus z začetkom odštevanja in predvidene izstrelitve ob
istem času kot včeraj. Žal so napovedi slabše, kot so bile včeraj. Prvi
rezultati vremenskih meritev in analiz za nov poskus bodo znani danes
zvečer okoli 23:30, zadnja odločitev pa jutri zjutraj okoli 03:40, torej
10 minut pred izstrelitvijo. Upajmo, da bodo meritve boljše od napovedi.
Raketa Vega s 53 sateliti na krovu, med katerima sta tudi slovenska Nemo-HD in Trisat, je že od četrtka, 18. junija 2020, v stanju pripravljenosti na izstrelitev, a smo na zeleno luč čakali zaradi neugodnih vremenskih razmer. Te so se konec tega tedna izboljšale in v soboto, devet ur pred izstrelitvijo, bodo začeli z odštevanjem.
Izstrelitev, ki bo v nedeljo, 28. 6. 2020, ob 3:51 zjutraj, si bo mogoče ogledati v živo prek spletne TV na povezavi http://www.youtube.com/arianespace.
Na vprašanja povezana z izstrelitvijo prvega slovenskega mikrosatelita Nemo-HD nam je iz Francoske Gvajane odgovarjal prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI.
Kako bo potekala izstrelitev?
Najnevarnejši del izstrelitve se bo odvijal zelo hitro. Po vžigu motorjev bomo vesolje na višini 100 km dosegli že po 3 minutah s prvima dvema stopnjama rakete Vega, z motorjema P80 in Zefiro 23. Kmalu za tem bo odvržen še aerodinamični pokrov rakete in tretja stopnja Zefiro 9, čemur bo sledil sedemminutni potisk motorja AVUM. Po tej intenzivni petnajstminutni drami se bomo lahko vsaj malo oddahnili, ker bo sledila razmeroma mirna balistična faza, ko bo nosilna struktura s sateliti triindvajset minut letela v vesolju brez pogona. AVUM se bo ponovno aktiviral dve minuti pred vtirjanjem mikrosatelitov v orbito. Zelo vznemirljivo bo po 40. minuti od izstrelitve, ko se bo Nemo-HD kot drugi med 53 sateliti odcepil nosilne strukture na višini 515 km in začel svoj let v s soncem sinhroni orbiti. 46 nanosatelitov bo nadaljevalo letenje na nosilni strukturi z motorjem še eno uro, preden se bodo tudi oni razpršili na nekoliko višji orbiti.
Kaj lahko gre narobe?
Izstrelitev je tvegan posel. Katerakoli stopnja rakete lahko bodisi eksplodira ali pa se ne prižge. Raketa lahko zaide s predvidene trajektorije. Narobe lahko gre na stotine detajlov. Tvegano bo tudi ločevanje satelitov od nosilne strukture. Če se kateri od njih ne bo ločil pravilno, lahko pride do zaporednih trkov. To je pri tej odpravi še posebej nevarno, saj bo prvič na katerikoli evropski raketi izstreljeno več kot 50 satelitov. Kako dobro nam gre, bomo spremljali iz nadzornega centra Jupiter 2 v Francoski Gvajani. Prvo informacijo, ali se je Nemo-HD uspešno ločil od rakete in vtiril v orbito, bomo izvedeli okoli 40 minut po izstrelitvi. Že ob 10:43 bomo poskusili vzpostaviti prvi stik z našim satelitom, ko bo prvič preletel naši zemeljski postaji v Ljubljani in Pomjanu nad Koprom. Priložnosti za komunikacije si bodo nato sledile od 4 do 6 krat na dan v dopoldanskih in večernih urah. Prve tri mesece bomo namenili zagonu satelita in kalibraciji senzorjev, nato pa tehnološkim demonstracijam in operativnim nalogam za daljinsko opazovanje Zemlje, ki bodo v praksi pokazale, kaj smo pravzaprav dosegli.
Kako vreme vpliva na tokratno izstrelitev?
V konkretnem primeru vreme ne ogroža toliko samega poleta rakete kot varnost na Zemlji. Dokler so izračuni kazali, da bi v primeru nesreče močni višinski vetrovi lahko razbitine razpihali nad naseljena območja in infrastrukturo, raketa ni dobila zelene luči za izstrelitev. Pri izračunih so upoštevali zemljevide poseljenosti, trajektorijo izstrelitve, fragmentacijske modele rakete ter napovedi vetrovnih razmer v višinskih pasovih do 30 km po numeričnih modelih CEP and ARPEGE.
Kakšna je trenutna situacija?
Izstrelitev je načrtovana v polarno orbito pod kotom 97.45 stopinj, torej 7.45 stopinj od severa proti zahodu. Na širšem območju gvajanskega vesoljskega centra CSG v Kourouju že dalj časa pihajo razmeroma močni višinski vetrovi iz vzhodnih smeri, kar pomeni potencialno nevarnost za kopenski del obale severozahodno od izstrelišča, ladijski promet v okolici pa bo v času izstrelitve zaprt. Kot kaže, se bodo po več kot dveh tednih višinski vetrovi v noči iz soboto na nedeljo vendarle toliko polegli, da bomo dobili zeleno luč za polet.
Kako dolgo so lahko raketa in sateliti v stanju pripravljenosti?
Na raketi je po dvanajstih dneh čakanja v stanju pripravljenosti potrebno ponovno napolniti baterije, kar pomeni delno razstavljanje posameznih stopenj in nekaj dni dela za ponovno vzpostavljanje pripravljenosti na polet. Situacija s sateliti je še bolj neugodna. Čeprav je Nemo-HD pripravljen, da bi v stanju pripravljenosti lahko zdržal tudi do tri mesece in več, so med 53 sateliti na krovu rakete žal tudi nekateri zelo občutljivi sateliti, ki jih je po treh tednih čakanja na izstrelitveni ploščadi potrebno prepeljati nazaj v hale za pripravo satelitov. Glede na kompleksnost SSMS odprave to pomeni vsaj dva tedna dela, ker je ves tovor potrebno sneti z vrha rakete, prepeljati nazaj v hale za pripravo satelitov ter tam odpreti aerodinamični pokrov kapsule, nato pa ponovno namestiti zaščite za vzdrževalna dela na satelitih, priključiti zemeljsko podporno opremo in začeti ponovno preverjanje podsistemov in polnjenje baterij. Če bi se to zgodilo, bi se s pripravami vrnili nazaj na točko, kjer smo bili konec maja.
Kakšni so torej možni scenariji?
Smo v veliki stiski s časom, ker se bo rok pripravljenosti na izstrelitev iztekel v noči iz nedelje na ponedeljek. Po dolgem obdobju neugodnega vremena sta nam torej preostali samo dve priložnosti, da za izstrelitev dobimo zeleno luč, preden bo potrebno delno razstaviti raketo in tovora ter ju ponovno pripraviti. To se v zgodovini rakete Vega še nikoli ni zgodilo. Nekateri sicer namigujejo, da bi bil to odličen test novega SSMS koncepta za odprave malih satelitov, a po dolgotrajni, že več kot tri mesece trajajoči bitki s Covidom, vremenom in naraščajočimi stroški, si tukaj nihče več ne želi novih izkušenj in ovir, temveč da bi nam uspelo že v prvem poskusu v noči iz sobote na nedeljo.
Kdaj bo padla končna odločitev?
Odločitev, da bodo v soboto devet ur in deset minut pred izstrelitvijo začeli z odštevanjem, je bila sprejeta že sinoči. Med odštevanjem bodo postopoma vključevali večfunkcijske in referenčne podsisteme, telemetrijo in računalnik za vodenje rakete ter nanj naložili program za 16. polet rakete Vega. Približno tri ure pred izstrelitvijo bodo umaknili mobilni portal, tako da bo 50 minut pred izstrelitvijo raketa stala na izstrelitveni ploščadi z vključenimi sistemi. Zadnje poročilo o vremenskih pogojih in dokončna zelena luč za izstrelitev se bo prižgala 10 minut pred izstrelitvijo. Držimo pesti, da bo šlo tako gladko.
Kaj bo Nemo-HD počel v vesolju?
Namen satelita Nemo-HD je tehnološka demonstracija novega slovenskega koncepta za interaktivno daljinsko opazovanja zemlje s kombinacijo multispektralne in video kamere visoke ločljivosti. To nam bo omogočalo vodenje satelita v realnem času. Poleg tega bo satelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, porečij, kmetijskih in gozdnih površin, invazivnih rastlinskih vrst v urbanem in naravnem okolju in še marsikaj koristnega. Satelit bo povezali z zemeljsko postajo in procesno verigo za obdelavo satelitskih podatkov ter na ta način sestavili celosten, zelo napreden in učinkovit sistem za opazovanje Zemlje.
Zakaj je pomembno, da smo v Sloveniji vključeni v vesoljske raziskave in razvoj?
Sektor malih satelitov je eden od najhitreje rastočih gospodarskih vej na svetu in nudi številne priložnosti za raziskovalce in inovativna podjetja. Pomembno je, da takšnih priložnosti ne izpuščamo. Poleg tega pa so vesoljske tehnologije, kot je daljinsko zaznavanje, učinkovito orodje za podporo pri upravljanju z naravnimi viri, vključno z energijo, vodo in pridelavo hrane na ravni države, makroregij in globalno. Ni nujno, da ima vsaka država svoj satelit, je pa zelo pomembno, da ima strokovnjake, ki sodelujejo pri razvoju vesoljskih tehnologij in znajo satelitske podatke uporabljati za reševanje družbeno-ekonomskih in okoljskih izzivov.
Vremenske razmere za izstrelitev rakete Vega iz vesoljskega centra CSG v Kourouju se postopoma izboljšujejo. Po napovedih naj bi se priložnost za izstrelitev 53 satelitov, med katerimi sta tudi slovenska Nemo-HD in Trisat, odprla v soboto, 27. 6. 2020, zvečer ob 22:51:10 po lokalnem času v Francoski Gvajani oziroma nedeljo, 28. 6. 2020 zjutraj ob 03:51:10 po srednjeevropskem času. Naslednja odločitev, ali bodo v soboto pričeli s postopki za izvedbo izstrelitve, bo znana v roku 24 ur.
Višinski vetrovi nad Gvajanskim vesoljskim centrom CSG so še vedno neugodni, tako da izstrelitve rakete Vega VV16 ne bo pred 27.6.2020 po srednjeevropskem času.
