Uporaba daljinsko zaznanih podatkov za analizo razširjenosti invazivne rastline japonski dresnik

Analysis of distribution of invasive plant species Japanese knotweed (lat. Fallopia japonica)

APLIKACIJA: ekologija, biologija, daljinsko zaznavanje

SODELUJOČA SREDNJA ŠOLA:  Gimnazija Kranj

RAZISKOVALNA SKUPINA: Jaka Kregar, Gašper Žun

MENTOR: Nataša Đurić, Center odličnosti Vesolje-SI

Plakat, ki je bil predstavljen na konferenci Small Satellites Systems and Services – The 4S Symposium v Portorožu od 4. do 8. junija 2012.

V Sloveniji v zadnjem desetletju vse bolj aktualen postaja problem invazivnih rastlin. S pojmom invazivne rastline označujemo tiste rastlinske vrste, ki niso avtohtone na določenem območju in izpodrivajo domače vrste. Prinešene so bile od drugod; večinoma z drugih kontinentov kot okrasne rastline. Kasneje so ušle iz svojih vrtnih rastišč. Načeloma je njihova ekološka niša širša kakor ekološka niša domačih vrst, zato so invazivke uspešnejše v boju za življenjski prostor in hranila, kar pomeni, da domače vrste uspešno izpodrivajo iz njihovih habitatov.

Ena izmed najbolj znanih invazivk je japonski dresnik (Fallopia japonica).  Japonski dresnik ali latinsko Reynoutria japonica (tudi Fallopia japonica ter Polygonum cuspidatum), ki spada v družino dresni, je azijska rastlinska vrsta, ki uspeva predvsem na Japonskem, Tajvanu ter v severnem delu Kitajske. V Evropo je bila kot okrasna rastlina prenesena okrog leta 1830. Je hitro rastoča, širokolistna trajnica z gostimi, izjemno močnimi rastišči, zaradi katerih je zelo konkurenčna ostalim rastlinskim vrstam, ki v njeni senci težko ali pa sploh ne uspevajo. Po izgledu je dokaj podobna bambusu, čeprav nima z njim nič skupnega.

Slika 1: Poganjki japonskega dresnika zgodaj spomladi (levo). Odrasla rastlina japonskega dresnika tvori goste in homogene sestoje (sredina in desno).

Japonski dresnik se širi s pomočjo dvospolnih rastlin, spolno z nastankom semen ter z podzemnimi korenikami, imenovanimi rizomi, ki so zelo prilagodljivi, saj kljubujejo temperaturam do -35 stopinj celzija ter se razrastejo zelo globoko in na veliki površini, Rizomi, ki se prenašajo v kupih prsti, s pomočjo vetra ali po vodi, omogočajo japonskemu dresniku lastnost, da se obraste tudi iz zelo majhnih delov podzemnega stebla (lahko so velika le en centimeter in težka manj kot en gram), kar se najpogosteje zgodi na območju zanemarjenih in nenegovanih vrtov. Zaradi globoke podzemne lege in zapletene koreninske strukture je oteženo njegovo zatiranje in uničevanje, saj je korenine pod zemljo zelo težko popolnoma iztrebiti.

V Sloveniji je japonski dresnik poznan že od leta 1908. Ljudje so ga najprej gojili v vrtovih, kot okrasno rastlino, ki pa je hitro podivjala in se začela širiti izven prvotnih rastišč. V zadnjih letih se je na določenih območjih v Sloveniji zelo razširil in skupaj z sahalinskim dresnikom ustvaril značilno pokrajino, polno visokih stebel. Japonski dresnik se nahaja po vsej Sloveniji z izjemo submediteranskega in alpskega območja, zarašča pa vsa območja tako ob rekah, kot tudi ob cestah in raznih gradbiščih, najgosteje porašena območja pa so v bližini naselij ali konkretno v naseljih, na brežinah ob vodi, na nasipih ob železnicah in cestah ter na odlagališčih odpadkov. Zaradi velike razširjenosti dresnik ponekod prodira na travnike, vrtove in ostale obdelovalne površine.

V raziskovalni nalogi sva se ukvarjala s pregledom razširjenosti japonskega dresnika na podlagi terenskih opazovanj in daljinskega zaznavanja ter na podlagi analiz zemlje na trenutnih rastiščih japonskega dresnika poskušala določiti optimalne pogoje za rast vrste in potencialna območja za širjenje japonskega dresnika. Z daljinskim zaznavanjem na podlagi elektromagnetnega sevanja lahko s precejšnjo zanesljivostjo določimo nahajališča japonskega dresnika z uporabo in obdelavo infrardečih posnetkov zemeljskega površja

Slika 2: Razširjenost japonskega dresnika sva raziskovala v naselju Naklo. Največje naselje v občini, Naklo, leži 5 km severozahodno od Kranja na nadmorski višini 407 m, sredi suhe doline, po kateri je včasih tekla Tržiška Bistrica. Samo Naklo z bližnjimi vasmi (Pivka, Cegelnica, Strahinj, Okroglo, Žeje, in Malo Naklo) ima danes okoli 2800 prebivalcev. Je pomembno gospodarsko središče, 5 kilometrov oddaljeno od Kranja in se hitro razvija v turistični kraj. S svojo neposredno navezanostjo na gospodarstvo Kranja postaja Naklo del širšega mestnega območja (Vir: Občina Naklo, 2012).

Slika 3: Nahajališča japonskega dresnika v naselju Naklo pri Kranju.


Slika 4: Značilna pojavnost (barva in tekstura) japonskega dresnika na: (od leve proti desni) DOF050 (2006), DOF100 IR (2006), DOF050 (2011).

Slika 5: Japonski dresnik na satelitskem posnetku SPOT 5 z ločljivostjo 2.5 m. Na posnetku lahko zaznamo zgolj večje in homogene sestoje dresnika.