Slovenija iz vesolja
V centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI) smo pripravili projekt Slovenija iz Vesolja, k sodelovanju pa smo povabili slovenske srednje šole. Vsebine dela Centra odličnosti bomo tako približali širši javnosti, hkrati pa izpostavili slovenska prizadevanja za vstop v mednarodne raziskave na področju vesoljskih znanosti.
Več o projektu
Plakat, ki je bil predstavljen na konferenci Small Satellites Systems and Services – The 4S Symposium v Portorožu od 4. do 8. junija 2012.
Fotogalerija, 4S konferenca o malih satelitih, 4.6.2012, Portorož
V nalogi smo z uporabo optičnih in radarskih posnetkov analizirali primer izlitja nafte na območju Severnega Jadrana leta 2008 ter izvedli simulacijo onesnaženja v navtičnem simulatorju.
V raziskovalni nalogi smo z uporabo satelitskih posnetkov in posnetkov ortofoto opazovale spremembe v Krškem v obdobju od leta 1984 do 2011. Predvsem smo se osredotočile na širjenje urbanih površin, na spremembe struga reke Save ter na večje posege ob njej.
Naravne nesreče so del vsakdanjega, bolj ali manj tehnološko razvitega sveta. V raziskovalni nalogi smo predstavili vetrolom, ki je 13.7.2008 prizadel Črnivec, območje na meji med kamniško občino in občino Gornji Grad.
Z metodo primerjave satelitskih posnetkov Landsat smo želeli ugotoviti, kje so v obdobju od 1991 do 2011 nastale večje spremembe pozidanosti v Slovenski Bistrici ter večji poseki gozdov na delnem območju bližnjega Pohorja.
V raziskovalni nalogi sva se ukvarjala s pregledom razširjenosti japonskega dresnika na podlagi terenskih opazovanj in daljinskega zaznavanja ter na podlagi analiz zemlje na trenutnih rastiščih japonskega dresnika poskušala določiti optimalne pogoje za rast vrste in potencialna območja za širjenje japonskega dresnika.
V programskem jeziku Java smo za Android napisali aplikacijo, ki primerja dve satelitski podobi in prikaže razlike med njima.
Cilj naloge je bil preučiti zgradbo satelita ter analizirati materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi, zato sva obiskala tovarno Impol, največjo tovarno v Slovenski Bistrici, ki izdeluje zlitine za ohišje satelita.
Projekt se ukvarja z opazovanjem in napovedovanjem burje, najpomembnejšega intenzivnega vremenskega pojava v ozračju nad Slovenijo. Burja močno vpliva na življenje ljudi, promet in gospodarstvo v Vipavski dolini. V dolgoletnem povprečju piha zmerna do močna burja v Vipavski dolini kar 42 dni na leto.
Z analizo obdelovalnih površin smo želeli ugotoviti rodovitnost tal, in sicer z uporabo daljinskega zaznavanja. V nalogi smo uporabili tudi metodo uporabe vegetacijskih indeksov, s pomočjo katerih smo ugotovili vsebnost klorofila, ki je povezan z rastjo rastline.
Raziskovali sva nahajališča bobrov na območju Prekmurja (ob Muri in ob njenih mrtvih rokavih). Ker pa so nahajališča velika in težko prehodna, sva jih poskušali določiti iz zraka s pomočjo daljinskega zaznavanja.
V raziskovalni nalogi predstavljamo novo interpretacijo poteka Južnoalpske narivne meje. S pomočjo novih terenskih opazovanj in na podlagi računalniške obdelave visokoresolucijskega digitalnega modela reliefa z ločljivostjo 5 m smo na novo interpretirali obstoječe geološke karte ozemlja med Kropo in Kamnikom.
V projektni nalogi sva želela prestaviti razlike pri obdelovalnih parcelah na obeh straneh reke Mure. Osredotočila sva se na njihovo obliko.
Namen raziskovalne naloge je najti glavne razloge za razširjanje vodne solate v potoku Topla.
V nalogi smo z uporabo podatkov laserskega skeniranja podrobneje analizirali hrib Der pri Kobaridu. V zgodovinskih virih Der skoraj ni omenjen, pa tudi domačini o njem in njegovi vlogi v I. svetovni vojni ne vedo kaj dosti, zato se nam je zdelo prav, da ga predstavimo.
V okviru projekta Gimnazija Vič gre v vesolje smo izdelali atmosfersko sondo opremljeno z različnimi senzorji. Sonda je na svoji 32 kilometrov dolgi poti zbirala podatke in jih prek GSM signala delno posredovala nazaj na zemljo. Dvig in spust sonde je posnela vgrajena kamera.
V okviru naloge smo raziskali potrebne pogoje za vidljivost polarnega sija iz Slovenije. Za datume, ko je bil viden polarni sij v Sloveniji, smo preučili različne podatke za vesoljsko vreme in med njimi identificirali tiste, ki odločilno vplivajo na vidljivost polarnega sija iz naših krajev.
V raziskovalni nalogi predstavljamo dva načina kontrole in stabilizacije satelitov. Izdelali smo dva modela, ki lebdita v magnetnem polju. Pri prvem smo za kontrolo uporabili reakcijsko kolo, pri drugem pa par žiroskopov.
Cilj naloge je bil analizirati natančnost (ločljivost) digitalnega modela reliefa, nastalega z obdelavo »oblaka« lidarskih točk, in se prepričati, da je primeren za kartiranje poti v Krajinskem parku Rožnik, Tivoli in Šišenski hrib.
